Učenica velečasnega očeta Avinjonskega

Mala ni bila več mirna, toda prisotnost njene kume in de Valbouillanta jo je prekrila s rdečico in zmedenostjo. Gđa de Valbouillant, da bi izkoristila priložnost, uganjajoč, kaj razburja njenega moža, reče:
- Pokažimo temu otroku, kako je treba to delati. E, s tem primerom, kmalu prepriča nevinašce, ki sem ga že postavil v najugodnejši položaj za žrtev.

- Ah! dragi moj opate, mi reče, nameščajoč se, kot sem želel, na divanu, kdo bi mi jutros rekel, da vam bom, brez tveganja, da me boste grajali, lahko prepustila tisto, kar ste vi tako sladko golicali in se dotaknili tistega, kar mi, pravite vi, mora dati tolikšne užitke! To pomeni imeti dobro kumo!
Medtem ko je to govorila, sem se namestil in trudil, da bi vrh mojega tučka prodrl v do takrat nedotaknjen kotiček, katerega sram je branil dostop požudi. Pogled na gđu de Valbouillant, ki se je v tistem trenutku omamila pod napori svojega moža, ki je razplamteval njegove želje, me je preprečil, da bi se uprl mojim željam, ne glede na to, koliko ji je bolečine povzročalo moje prizadevanje. Izkoristil sem trenutek opijenosti in, obvijajoč z rokami njeno krsto, sem pritisnil tako močno, da sem, premagavši vse ovire, potisnil glavo mojega stebra v jarek sovražnika, ki je popustil mojemu naporu.
- Ah! Mrtva sem, pravi ona, krutine! So to užitki, ki ste mi jih obljubili? Nisem odnehal.

- Najtežje je minilo, odgovorim, še malo potrpljenja, draga moja Babet, in videla boš, da te sploh nisem prevaril.
Ona je jokala, jecala, jaz pa sem nenehno osvajal teren. Medtem sta de Valbouillant in njegova žena, ko sta končala svoje delo, prišla k nam na pomoč. Uslužna kuma, drsijoč z roko po bojišču, je golicala tisto požudno izraslino, ki, s svojo trdoto, napoveduje prihod požude, in de Valbouillantove ustnice, stiskajoč zaljubljeno eno od jagod na njenih prsih, so pripeljale njeno opijenost do vrhunca. Pozabila je na svojo bolečino, ki jo je drgnjenje zmanjšalo.
- Ah! Bogovi! - zavpije ona, kaj čutim? ... Kaj preizkušam!...ah!...ah!... Umiram...stisni me...izginjam...ah..
Na te besede je zaprla oči, otrpnila in, z najobilnejšo ejakulacijo, mu je dala dokaz užitka, ki ga je doživela. Ni mi bilo treba dolgo, da se umirim; bogat življenjski balzam, ki sem ga v njej vbrizgal, je zaokrožil njeno blaženstvo.

- Ah! Dragi opate, božanski opate, kakšna slast, kakšen nektar!...
In ponovno je izgubila glas v istem trenutku, ko sem izgubil moč. Umaknil sem se okronan z okrvavljenimi lovorikami.
- No, pravi kuma, kako ti to izgleda, Babet?...
- Pripravilo mi je dovolj bolečine, a tudi veliko užitka.
- Pojdi, bolečina je minila, užitek se bo pogosto obnavljal. Mangupkinja! S kakšnim obiljem je prelila solze požude!
Pod pretvezo, da popravlja nered, ki ga je ta dogodek povzročil v njeni spalnici, se je popolnoma slekla in nam dala videti telo, ki bi mu zavidala tudi Heba. Po milovanjih, ki jih je gđa de Valbouillant nudila vsaki od čar njenega kumčeta, tako kot jih je odkrivala, sem zlahka ugotovil, da, kolikor je imela naklonjenosti do trdnega, je lahko, požudna Sapfina tekmica, uživala v lepi nimfi in prijetnih nadomestilih, ki jih je Lezbijka uporabljala v odsotnosti Fauna. Videla sem, kako se ji čelo nagiba, prsi napihujejo in oči žarijo, medtem ko so njene roke prehajale čez ljubke obline tega telesa, ki so ga Grki izklesali v kamen.

- Kako je lepa, kakšna božanska postava, kakšna svežina! - zavpije ona, stiskajoč jo k svojim prsim. Gorim...Ah! Moja medena, posodi mi svojo roko...
Povlačeč jo na počivalnik, je v njej ponovno oživila vse želje, medtem ko je Babet, s svojo neizkušeno roko, stiskala Venerin brežuljak.
- Prekinite te užitke, jim rečem, vaša oblačila so ovira užitkom, ki jih iščete, in tistim naših oči. Slečite te krute zavese, ki ovirajo vaše dotike in naše poglede.
Ona se je strinjala s tem in, z mojo pomočjo, je v dveh sekundah izgledala kot Diana, ki je izhajala iz kopeli. In usmerivši se ponovno na svoj mladi plen, je potisnila eno nogo med njene, tako da so se templji dveh športnic požudno drgnili ob stegna nasprotnice. Njihove roke so se prepletale, prsi so se dotikale, njihova usta, prilepljena ena na drugo, so se odprla, da spustijo organ govora, ki je postal tisti požude, njihova krsta so se premikala, lasje so jim lebdel, tu in tam, po njihovih telesih, katerih gibi so oživljali slikovitost prizora. Kako so se razjarjeni vzdihi slišali, reklo bi se, da se Venera tolaži v naročju Eufrosine v odsotnosti Marsa. Nenadoma sta se ustavili, pet ali šest krčevitih in pospešenih gibov nam je napovedalo, da sta pred ciljem in kmalu smo videli, kako biseri užitka tečejo po bojišču.

- Ah! Draga moja kumo, ah! dragi moj opate, kakšna sreča, da nisem več otrok.
Po tem vzkliku in nekaj milovanjih, ki jih je utrujenost naredila zmernejše, sta se naši lepotici odpravili obleči, ko je de Valbouillant, katerega je ta scena naredila mamljivejšega kot kadar koli, rekel:
- Ali bom jaz edini, ki tej ljubki deklici ne bo privoščil nobenega užitka? Ne, nikakor, prosim vas.
In stiskajoč jo v svojem naročju, jo je ponovno vrgel v bojišče, ki ga je pravkar zapustila.
- Ne morem ga kriviti, pravi njegova žena, nikoli ni bilo bolj zapeljivega predmeta. Ampak kaj pa z nama, ali bova ostala lenobna opazovalca?
- Ne, kraljica moja. Dovolite najprej, da moja usta poberejo nektar, ki ste ga pravkar razlili, da bi naredil prostor tistemu, kar želim vliti.

Ona se na to strinja in moj zaljubljeni jezik, raziskujejoč kotičke notranjosti hrama, uživajoč v tem božanskem pijači, ponovno razplamti njene in moje želje. Potem, potisnuvši jo name v trenutku, ko je vlekla pravega v običajno pot, sem vtisnil svoj prst dovolj moker v malo susjetko in, podvostručno tako njene občutke, sva skupaj dosegla želeni cilj, v trenutku, ko je de Valbouillant izgubil moč ob nas na prsih mlade Babete. Najini vzdihi so se pomešali, ostali smo nepremični nekaj trenutkov in opazovali mirne in zadovoljne oči lepoto teles, ki sta nas dotikala.